Ločitvena tesnoba je med domačimi psi na Zahodu in tudi pri nas precej pogost pojav. Pes, ki trpi za njo, odsotnost lastnika doživlja kot tolikšen stres, da ga poskuša sprostiti s cviljenjem, tuljenjem, lajanjem in navadno tudi z grizenjem predmetov ali pohištva. Od kod ločitvena tesnoba in kako se ji lahko izognemo?
Ker agresivnost navadno povzročijo le določene okoliščine (npr. strah pred drugimi psi), se mnogi pasji vodniki enostavno izognejo tem okoliščinam (npr. se izogibajo drugim psom), ne odpravijo pa samega vzroka agresivnosti. Kaj pa je pravilnejša storiti?
Pri odpravljanju agresivnega vedenja je najpomembnejše, da pridemo do njegovega pravega vzroka. Vzrokov za agresivno vedenje sodobnih psov v človeških okoljih je veliko, med najpogostejšimi pa so strah, nesocializiranost, teritorialnost in frustracije.
Kot pri mnogih drugih oblikah pasjega vedenja, psi tudi pri agresivnosti poznajo določeno »stopenjsko lestvico«. Čeprav se vedenje razlikuje glede na vzrok agresivnega vedenja (npr. strah ali teritorialnost), poznamo nekatere tipične znake agresivnosti.
Agresivno vedenje je sad evolucijskega razvoja. Z nakazovanjem agresivnosti in ustrahovanjem se živali pogosto izognejo resnim spopadom na življenje in smrt. Agresivnejši psi so tudi uspešnejši pri borbi za hrano (v naravi) itd., zato so – evolucijsko gledano – psi, ki so pokazali agresijo, preživeli.
Agresivnost bi lahko definirali kot »namen škodovati ali napasti drugo osebo ali bitje«. Vendar je potrebno ločevati med agresivnostjo in med znaki agresivnosti oz. agresivnim vedenjem.
Ali ste tudi vi med tistimi pasjimi lastniki, ki redno okušate pasje skakanje na obiske ali na vas same ob vrnitvi domov? Poglejmo, kaj se pri tem dogaja v pasji glavi in kako to razvado odpraviti.
