Accept Cookies?
Provided by OpenGlobal E-commerce
Tuesday 17 Sep 2019
  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size
Print

Skakanje na lastnika in obiske

Ali ste tudi vi med tistimi pasjimi lastniki, ki redno okušate pasje skakanje na obiske ali na vas same ob vrnitvi domov? Poglejmo, kaj se pri tem dogaja v pasji glavi in kako to razvado odpraviti.

Kar velik delež psov si že v mladosti pridobi razvado, da v trenutkih razburjenja skače na lastnika in – še pogosteje – na obiske. Razvada se rada priplazi v pasje vedenje, saj ga kot majhnega mladička za to vedenje navadno nagrajujemo s pozornostjo in božanjem. Medtem ko skakanje majhnih pasem ostane nemoteče tudi v njihovi odrasli dobi, pa enako obnašanje npr. bernardinca kar hitro postane ne le moteče, temveč celo tveganje za poškodbe. To je tudi trenutek, ko se lastnik začne spraševati, kako to vedenje odpraviti, a je ob ustaljeni razvadi brez potrebnega znanja marsikdaj nemočen.

»Ti si moja igrača«

Najprej si nalijmo čistega vina, kaj takšno pasje obnašanje sploh pomeni. Mnogim lastnikom je razburjeno skakanje, ko se vrnejo domov, všeč, saj so prepričani, da je to izraz pasjega veselja in ljubezni. Toda zavedati se moramo, da imajo psi kot socialne živali zelo dober občutek za osebni prostor posameznika in ga povezujejo s spoštovanjem. Če opazujemo dva psa pri normalni, spoštljivi interakciji, si bosta vedno dala tudi fizični prostor. Če bi ob prvem srečanju eden od njiju takoj skočil na drugega (tudi če bi bilo to znamenje čiste igrivosti), ne bi naletel na najbolj prijazno reakcijo.

Skakanje na drugega psa ali človeka ob srečanju torej v pasji govorici pomeni obliko nespoštovanja. Še preden npr. ob vrnitvi domov vstopimo v stanovanje, nam pes v razburjenosti s svojim telesom ne le zapre pot, temveč nas lahko, če je dovolj velik, celo podre. Lahko se sicer tolažimo, da »nas je pes samo vesel, ker smo se vrnili domov«, toda resnica je nekoliko drugačna.

Veselje ni enako razburjenosti in se lahko izraža tudi na drugačne načine. Dopuščanje razburjenega skakanja na nas (tudi če gre za majhnega psa, ki nas fizično ne ogroža) ruši njegovo spoštovanje do nas kot njegovih vodij. Nasprotno, s tem si nas na nek način prilašča kot svojo igračo, s  katero lahko fizično počne, kar koli želi.

Podobno je z obiski. Zelo značilno je, da pes ob novih ljudeh na začetku poskuša s fizičnim vdiranjem v njihov osebni prostor, da vidi, ali si jih lahko prisvoji kot »igračo« ali ne.

Štirje nasveti za odpravljanje skakanja

In kako pristopiti k reševanju te težave? Oglejmo si štiri nasvete:

1. Ne ignorirajmo neželenega vedenja. Rado se namreč zgodi, da neželeno vedenje, kot je skakanje, ob ignoriranju nevede nagrajujemo. S psom ne govorimo, ga ne božajmo in ga niti ne glejmo, dokler se ne umiri. Ne dajajmo mu nikakršne pozornosti, ki bi jo pes lahko doživljal kot potrditev ali nagrado svojega obnašanja. Sem spadajo tudi naše premikajoče roke, ki jih lahko dojema kot kakšne nihajoče, interaktivne igrače (primer). Prav tako ne bo koristilo, da se ritensko umikamo. Namesto tega obstojmo na mestu, stisnimo roke k telesu in se obrnimo stran od psa, dokler ne spremeni vedenja.

Vsekakor je dobro, da psu tudi sporočimo, da skakanje na nas ali na obiske ni zaželeno vedenje. Včasih zadošča odločen, a miren »NE«, pomaga pa tudi korak proti psu ali dotik, ki mu sporoča, da nam skakanje ni všeč.

2. Najprej ga naučimo zaželenega vedenja. Namesto skakanja si navadno želimo, da nam pes da prostor, da v miru pridemo v stanovanje, vljudno sede in nas počaka, da se mu posvetimo. Precej dalj bo trajalo, da bo pes ugotovil, da od njega želimo takšno obnašanje, če ga ne bomo naučili, da potrpežljivo čakanje tudi sicer prinaša večje nagrade kot skakanje na nas. Tudi v drugih okoliščinah vadite čakanje na »sedi«, ki ga nagradite s priboljški – najprej s hitro si sledečimi, nato pa vedno redkejšimi in v nepredvidljivih intervalih.

3. Zamotimo ga s priboljškom. Koristna metoda je tudi ta, da se pred prihodom domov »oborožimo« s priboljškom. Ko pes teče proti nam, mu, tik preden bi se pognal v zrak, pod nos hitro pomolimo priboljšek. Na ta način bomo prvi in največji naval razburjenja ustavili in ga preusmerili v priboljšek. Ko se pes usede in umiri, ga nagradimo.

4. V kratkem obdobju naredimo čim več vaj. Ker želimo psa navaditi novega načina sprejemanja nas in gostov, je dobro v kratkem obdobju treninga narediti čim več vaj. Prve dni večkrat vzpostavimo situacijo, ko bo pes vznemirjen pri našem prihodu. Če bo isto vajo uspešno naredil npr. petkrat v enem dnevu, je zelo verjetno, da se bo hitro naučil spremenjenega vedenja. Če med vajami mine več časa, bo učenje počasnejše.

Kaj pa obiski?

In ljudje, ki pridejo na obisk? Najlažje in najhitreje bo skakanje ustavljeno, če bodo tudi obiski upoštevali zgornja navodila. Vsak obiskovalec vzpostavlja svoj odnos z našim psom, zato se bo pes lahko obnašal do vsakega drugače.

Podoben primer je bil ena izmed mojih strank, velik ovčarski pes Bači. Tako ob domačih kot ob obiskih je s svojim ogromnim telesom ves čas posegal v njihov prostor, se naslanjal nanje ter tako izsiljeval pozornost in prvo mesto v družini. Lastniki so me poklicali, ker vedenja niso znali preprečiti. Toda izkazalo se je, da je bilo potrebnih le nekaj odločnih zavrnitev, da se je do mene začel obnašati drugače in se ni več naslanjal name.

Toda obiski so lahko različno vešči ravnanja s psom. Nekaterim je ob psih neprijetno ali se jih celo bojijo. Zato smo kot lastniki v vsakem primeru mi tisti, ki moramo psa ob prihodu obiskov karseda umiriti in od njega zahtevati umirjeno, spoštljivo vedenje okrog obiskovalcev.